Ko odpove kmečka logika se zgodi, da ogenj ugasne in se fantastični dan spremeni v nočno moro in nekateri tedaj spoznajo, da so bili zavedeni in prevarani.
Ves čas govorimo o dobrososedskih odnosih, kar pa nikakor ne velja za Hrvaško, kljub temu Slovenija vlaga veliko energije in dobre volje v tej smeri, Hrvaška to očitno zavrača.
Hrvaška ne spoštuje dogovorov, razglaša svoj prav in to tudi zaradi naivnih odločitev Slovenskih politikov v dobri veri, da se bo hrvaška stran dogovorov držala. Tak primer je nedvomno mejni prehod Plovanija, ki je bil leta 1991 dogovorjen kot začasna hrvaška kontrolna točka na Slovenskem ozemlju.
S strani tedanjih naših predstavnikov je bil ta dogovor neprofesionalen in v škodo državi Sloveniji. Verjelo se je hrvaški strani, da je sporazum le začasen za nekaj mesecev, da se reši turistična sezona.
Hrvaška je v vsem tem času s svojimi potezami in dejanji jasno pokazala, da ne namerava odstopiti od svojih stališč za nobeno ceno. Zavzela je zelo napadalno taktiko in potisnila Slovenijo v nesprejemljiv obrambni položaj. Čeprav se zdi, da je obstajala možnost za rešitev večine problemov s Hrvaško, ko je bil čas za to, pa zaradi različnih strankarskih interesov do poenotenja politike do sosednje Hrvaške ni prišlo. Hrvaški strani je ta neenotnost ustrezala. Povrh so nekateri desničarski krogi ločeno hodili sklepat kravje kupčije s HDZ-jevimi oblastmi v Zagrebu. Nepojmljivo tudi je, da nekateri desničarski politiki Slovenijo ves čas kritizirajo/tožarijo po Evropi, kar lahko s pridom izkoriščajo tudi Hrvati, pa tudi drugi, ki Sloveniji ne želijo nič dobrega.
Problem določitve meje po nepotrebnem traja že zelo dolgo tudi zato, ker se ni dalo popraviti napak storjenih ob osamosvojitvi Slovenije, za kar verjetno nihče ne bo odgovarjal.
Pa da ne bo pomote tu ne gre za predsedika Kučana, ki ga nekateri desničarji tako radi prikazujejo kot dežurnega krivca za vse kar jim ni po godu, temveč za posameznike, ki so bili precej naivni, predvsem pa slabi pogajalci.
19. aprila 2010 je bil v državnem zboru ratificiran arbitražni sporazum in s tem je bil omogočen začetek postopka pri mednarodnem telesu.
Da je sporazum skladen z Ustavo Republike Slovenije in Temeljno ustavno listino, je v svojem mnenju soglasno zapisalo tudi Ustavno sodišče. Podpis sporazuma, ob pomoči Evropske unije, je predstavljal razrešitev zapleta med državama o poteku mejne črte, vsaj tako se je tedaj zdelo in verjelo. Vendar dobra vera ni bila dovolj, hrvaška stran je sredi arbitražnega postopka v Haagu, ob dobršni asistenci slovenske strani (zmagovite izjave MZZ Erjavca in prestrežen telefonski pogovor med slovenskima pooblaščencema za arbitražni postopek), v Saboru izglasovala, da je postopek obstruiran in zato arbitraža za hrvaško stran nična. Toda sodišče je presodilo, da hrvaški izstop iz arbitraže ni dovolj utemeljen, in dokončalo z delom in tudi odločilo. Kljub temu, da po presoji Liberalne demokracije Slovenije, razsodba za Slovenijo, predvsem na kopenski meji, ni dobra, jo je potrebno spoštovati.
Zato Liberalna demokracija Slovenije poziva hrvaško stran k spoštovanju razsodbe in njene uresničitve.
Silven Majhenič
Liberalna demokracija Slovenije
